Fotovoltaika – beseda se bere kot iz kakšnega znanstveno-fantastičnega romana, a pomeni pravzaprav vsem poznan način pridobivanja energije iz sonca.
Fotovoltaična elektrarna je sončna elektrarna, kjer je na bolj ali manj ravni površini nameščen sistem fotonapetostnih celic, ki svetlobo iz sonca (sevanje) pretvarjajo v električno energijo.
Gre za okolju najbolj prijazen in brezplačen način pridobivanja elektrike.
Sonce – naša zvezda
Sonce ima na človeštvo že dolgo pomemben vpliv. Človek je kaj hitro spoznal, da brez sončne svetlobe ni življenja, zato je Sonce častil tudi kot božanstvo.
Po spoznanju, da gre za nam najbližjo zvezdo, se je človekova radovednost večala.
Danes o Soncu vemo že marsikaj: npr. da je glavno telo našega osončja, okoli katerega se vrtijo Zemlja in planeti, da obstaja že približno 4,6 milijarde let in da naj bi obsevanje trajalo še vsaj 5 milijard let. Sonce je sestavljeno iz vodika, helija, različnih kovin in še drugih elementov.
Temperatura v notranjosti Sonca naj bi bila kar 15 milijonov stopinj. Sonce vsako uro Zemljo obsije z veliko količino svetlobe – na kvadratni kilometer pade toliko svetlobnega toka, kot ga za ogrevanje in razsvetljavo potrebuje manjše mesto.
Za vodno in vetrno energijo je sončna energija tretji najpomembnejši vir obnovljive energije.
Pokukajmo v zgodovino
Prva sončna celica je bila izdelana konec 19. stoletja, vendar je imela zelo nizek izkoristek in šele v sredini 20. stoletja so razvili prve silicijeve celice z večjim izkoristkom.
Ker so fosilna goriva toliko cenejša, gre razvoj izkoriščanja sonca počasneje, kot bi si želeli in pričakovali. Prve fotocelice za napajanje z elektriko so uporabili v vesoljski tehnologiji, skokovit napredek na področju sončnih elektrarn pa je v Ameriki okoli leta 1970 povzročila prepoved izvoza nafte. Posledično so postavili okoli 3000 sončnih elektrarn.
Po letu 2001 se je v Evropi začela rast fotovoltaičnih elektrarn, tudi za domača gospodinjstva, saj se je s finančno spodbudo EU in držav članic močno povečalo zanimanje za sončne elektrarne.
Fotovoltaika
Fotonapetostni ali fotovoltaični sistemi so mreže sončnih celic iz materiala, ki pretvarja sončno sevanje v električni tok.
Najpogosteje so sončne celice sestavljene iz treh vrst silicija: amorfni, polikristalni in monokristalni. Sončne ali fotovoltaične celice delujejo tako, da sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvorijo v elektriko.
Vsaka celica je zgrajena iz več plasti polprevodnikov, med katerimi je vrzel in prevodniški elektron.
Ko se med dvema plastema ustvari napetost, dobimo generator napetosti, ki sončno svetlobo spremeni v enosmerno električno energijo. Gre za fotonski učinek ustvarjanja fotoelektričnega učinka.
Da iz sonca pridobimo elektriko, potrebujemo torej le dovolj veliko gostoto svetlobnega toka ter sončne celice, ki so povezane v mreže – en panel oziroma ena sončna celica ima namreč napetost le okoli 0.5 V, ko pa jih je skupaj povezanih več v solarni modul, pa lahko uspešno pretvarjamo sončno svetlobo v elektriko.
Če imamo večje solarne sisteme sončnih celic povezanih v elektroenergetsko omrežje, pa govorimo o sončni elektrarni.
Dobro povrnjena investicija
Prvotni vložek je skorajda edini, ki ga gospodinjstvo oziroma podjetje nameni, saj sončna elektrarna po postavitvi ne predstavlja skorajda nobenih stroškov, deluje avtomatično (aktivira se ob difuzni ali neposredni svetlobi), na položnici za elektriko pa lastnika čaka zgolj minimalna vsota okoli 15 € (strošek obračunske moči in prispevek za OVE/SPTE).
S svojo sončno elektrarno postane gospodinjstvo nemudoma samooskrbno, saj domača fotovoltaična elektrarna proizvede toliko energije, kot je letno potrebuje.
Ob sončnih dneh se proizvede veliko elektrike, ki se kot višek shranjuje v omrežje. Ob dneh, ko je proizvedene elektrike manj od potreb gospodinjstva, pa shranjene viške brezplačno črpa nazaj iz omrežja.
Slovenija ima za izkoriščanje sončne energije dobro geografsko lego, prav tako pa tudi primerno podnebje in s tem povezano vreme, tako da se tudi pri nas iz leta v leto postavi več panelov na strehe.
Prvotna investicija je povezana s potrebami gospodinjstva, sicer pa v 35-letih, kolikor je pričakovana življenjska doba fotocelice, gospodinjstvo na računu za elektriko prihrani več 10.000 €. Tako račun za elektriko za nekaj časa zamenja kredit za elektrarno, ko pa je ta odplačan, pa gospodinjstvo uživa popolnoma brezplačno elektriko.
Obnovljiva energija = zelena energija
Sončna energija je tretja po vrsti po pomembnosti med obnovljivimi viri, takoj za vodo in vetrom. Izkoriščanje sončne energije okolja popolnoma nič ne obremeni, saj ga ne onesnažuje, celice pa po izteku življenjske dobe recikliramo.
Izkoriščanje sončne svetlobe je pri nas in v svetu trend, ki nakazuje prihodnost na tem področju. Upamo, da bo s pomočjo sonca pridelana elektrika kmalu dosegla četrtino vse pridelane elektrike v državi.
Subvencije, EKO sklad in financiranja iz Evropskih sredstev kažejo na to, da je izkoriščanje sončne svetlobe strateški cilj EU in tako tudi v prihodnosti pričakujemo vse več mikro sončnih elektrarn na strehah slovenskih domov.
Prihodnost fotovoltaičnih oziroma sončnih elektrarn je torej svetla. Se tudi vi odločate za nakup mikro sončne elektrarne, pa niste prepričani, ali je vaša streha sploh primerna za namestitev sončnih celic ter kakšni so pogoji financiranja? SOLNET vam pripravi informativno ponudbo, organizira ogled doma s strokovnjakom, ki natančno izračuna potrebo po celicah, da bo vaše proizvajanje elektrike kar najbolj izkoriščeno. Izpolnite spletni obrazec na www.solnet.si (dodaj spletni obrazec) ali pošljite informativno povpraševanje na pisarna@solnet.si, lahko pa nas tudi pokličete na 031 680 500.